Slovarček

Algoritem je recept za računalniški ali informacijski sistem.

Gre za niz navodil, po katerih računalnik izvaja določeno nalogo. Z drugimi besedami, algoritem pove računalniku, kako naj opravi nalogo: kaj naj naredi prvo, potem drugo in tako naprej.

Algoritmi se uporabljajo na številnih področjih, zlasti pri reševanju problemov. Algoritmi se uporabljajo v iskalnikih in navigaciji GPS. Uporabljajo se na primer tudi za odločanje o tem, kakšno vsebino priporočiti uporabnikom na družabnih medijih.

Danes so algoritmi pogosto združeni z umetno inteligenco, kar pomeni, da se algoritem in njegova navodila lahko razvijajo.

Bot računi so digitalni služabniki.

To so avtomatizirani računi, ki upoštevajo navodila lastnika. Uporabljajo se lahko na primer za širjenje zavajajočih informacij, odvračanje pozornosti drugih uporabnikov ali povečanje prometa na spletnem mestu do te mere, da to postane nedostopno drugim.

Obstaja več vrst bot računov. Nekateri so očitno lažni, drugi pa so videti kot pravi računi narejeni s strani človeka. Zaradi tega je težko ugotoviti, ali je račun, na katerega naletite, bot.

Nasvet za prepoznavanje bot računa je, da poiščete ponavljajočo se vsebino, izjemno visoko stopnjo aktivnosti ali nenavadno uporabniško ime.

Una cámara de eco es como un altavoz que amplifica tus propias opiniones.

En una cámara de eco, las personas con ideas afines acaban interactuando entre sí, lo que refuerza aún más su forma similar de pensar.

Es un espacio en el que suelen marginarse el desacuerdo y los puntos de vista opuestos. Por tanto, las opiniones diferentes quedan excluidas de esta cámara, lo que puede dificultar el encuentro de diferentes perspectivas y nuevas ideas.

Ello también puede llevar a reforzar las propias opiniones, aunque entren en conflicto con información objetiva.

Dezinformacija je informacija, ki jo nekdo ustvarja ali širi, čeprav ve, da je napačna ali zavajajoča.

Z drugimi besedami, dezinformacija ima vedno svoj namen. Cilj dezinformacije je običajno vplivati na mnenja in ideje ljudi.

Z drugimi besedami, dezinformacija ima vedno svoj namen. Cilj dezinformacije je običajno vplivati na mnenja in ideje ljudi.

Digitalizacija je preobrazba digitalnega poslovanja.

Digitalno delovanje pomeni uporabo informacijske tehnologije v praksi.

Digitalizacija je v bistvu globalna sprememba, pri kateri se tradicionalna vsakdanja opravila zdaj opravljajo z digitalnimi tehnologijami.

Digitalizacija lahko na primer pomeni zamenjavo pisem z elektronsko pošto, delo na daljavo ali prehod s fizične na spletno trgovino.

Digitalni odtis je internetni spomin na vas.

To je pečat, ki ga pustite na spletu vsakič, ko ga uporabljate. Vsak klik, sporočilo, fotografija, objava in celo elektronska pošta puščajo digitalni odtis.

Te sledi sestavljajo vašo digitalno sliko in razkrivajo stvari, kot so vaše preference, vrednote in življenjski položaj.

Ti podatki se lahko uporabijo za prilagajanje oglasov vam, predvidevanje vašega vedenja in želja, v nekaterih primerih pa se lahko uporabijo tudi proti vam. Zato je pomembno, da razmislite o tem, kakšen pečat želite pustiti na spletu.

Informacijski ali filtrirni mehurček je s pomočjo algoritma generiran pogled na splet in družbene medije.

Algoritmi na primer ustvarjajo pogled za vse osebe na družabnih omrežjih, ki uporabljajo spletne storitve in iskalnike. Ta pogled temelji na spletnem vedenju.

Glede na vsebino, ki ji namenjamo čas, nam je na voljo več vsebine.

Informacijski mehurček je namenjen temu, da vas čim dlje zadrži pri storitvi. Storitve služijo denar na podlagi časa, ki ga porabimo zanje.

Gledanje čez ramo je dejanje, pri katerem osebe pogledajo čez ramo druge osebe, da bi zbrali informacije.

To se zgodi, ko oseba poskuša na zaslonu naprave videti gesla ali druge občutljive informacije druge osebe.

Do gledanja čez ramo lahko pride v vsakdanjih situacijah, na primer na delovnem mestu, na vlaku ali v kavarni.

Tehnologija globokega ponaredka vključuje uporabo umetne inteligence za ustvarjanje prepričljivo realističnih medijskih vsebin, ki naj bi odražale dejanske dogodke.

Predvsem se ukvarja z ustvarjanjem ponarejenih videoposnetkov, zvočnih posnetkov in slik.

Te ponaredbe lahko prikazujejo tako resnične kot izmišljene posameznike in scenarije ali pa se uporabljajo za širjenje lažnih informacij, pogosto z namenom, da bi gledalca prepričali v nekaj, kar ni resnično.

Odkrivanje globokih ponaredkov ni vedno enostavno, vendar lahko vključuje pregled neskladnosti v osvetlitvi, sencah, obrazni mimiki ali zvoku. Najboljša obramba pred ponaredki je, da se zanašate na informacije iz zanesljivih virov in preverjate, na kaj naletite.

Globoki splet, metaforično podoben ogromnemu potopljenemu delu ledene gore, je velikanski del interneta, ki je skrit standardnim iskalnikom.

V njem so shranjeni podatki, ki niso javno dostopni. Ti zasebni podatki lahko zajemajo vse od podatkov o bančnih računih, osebne elektronske pošte in internih sistemov podjetij.

Globoki splet, ki obsega večino interneta, ostaja neviden, podobno kot podvodni del ledene gore. Uporabniki interneta lahko po njem brskajo, iskalniki pa ga indeksirajo, in tako ostane le majhen delček, podoben vidni konici ledene gore.

Heker je oseba, ki izkorišča pomanjkljivosti v digitalnem svetu.

To je lahko na primer iskanje programskih napak v sistemu, napravi ali programu.

Izraz heker se ne nanaša na zlonamerno ali neškodljivo osebo. Izraz je nevtralen. Odvisen pa je od tega, ali imajo hekerji dovoljenje za vdiranje ali ne.

Dobronamerni hekerji (hekerji beli klobuki) iščejo slabosti v podjetjih, da bi preprečili zločincem, da bi te slabosti izkoristili. Zlonamerni hekerji (hekerji črni klobuki) pa iščejo slabosti, da bi jih lahko izkoristili in povzročili škodo.

Internet stvari pomeni povezovanje stvari z internetom.

Z drugimi besedami, internet stvari pomeni povezovanje naprav, kot so hladilnik, ura, termostat ali avtomobil, z internetom.

Ideja je, da lahko predmeti samodejno opravljajo določene stvari, zbirajo informacije in jih delijo z lastnikom in drugimi napravami. Hladilnik lahko na primer sporoči, da je zmanjkalo mleka, avtomobil pa lahko pošlje sporočilo, če je pnevmatika predrta.

Namen napada z izsiljevalskim programjem je ustvariti položaj talca.

Zločinec z izsiljevalskim programjem šifrira ali zaklene naprave in datoteke. Ti delujejo kot talci. V zameno za odkupnino je obljubljeno, da bodo talci izpuščeni.

Vendar plačevanje odkupnine ni nikoli dobra ideja. Razlog za to je, da ni nobenega zagotovila, da bo zločinec talce izpustil, in tudi če jih izpusti, lahko podatke uporabi ali razširi. Plačevanje odkupnine je tudi vir financiranja zločina.

Kibernetska higiena pomeni, da dobre prakse kibernetske varnosti postanejo rutina.

Zamisel o kibernetski higieni je enaka zdravstveni higieni: z rutinskimi ukrepi poskrbite za svojo varnost in varnost svoje okolice.

Kibernetska higiena na primer pomeni redno posodabljanje naprav in varno uporabo gesel.

Svojo kibernetsko varnost lahko okrepite z dobro kibernetsko higieno.

Pri kraji identitete se zločinec izdaja za drugo osebo.

Z drugimi besedami, zločinec laže o svoji pravi identiteti, običajno zato, da bi zaslužil denar ali zagrešil večje zločine.

To stori tako, da brez dovoljenja uporabi osebne podatke žrtve ali druge identifikacijske podatke. Zločinec je lahko podatke pridobil neposredno od žrtve ali na primer prek odtekanja podatkov.

Tveganje za krajo identitete se poveča, če z osebnimi podatki ravnamo neprevidno.

Pri kvantnem računalništvu računalnik za obdelavo podatkov uporablja zakone kvantne fizike.

Tradicionalno računalniki obdelujejo informacije v bitih. Bit je najmanjša oblika informacije in ima lahko dve vrednosti, 0 ali 1; bit je kot stikalo za luč, ki je lahko vklopljeno ali izklopljeno.

Kvantno računalništvo namesto bitov uporablja kvantne bite. Razlika je v tem, da je kvantni bit lahko 0, 1 ali 0 in 1 hkrati.

To pomeni, da je v kvantnem računalništvu stikalo za luč lahko hkrati vklopljeno in izklopljeno. To omogoča veliko večjo računsko moč, saj lahko računalnik hkrati obdeluje različne možnosti.

Lažne novice so kot volk v ovčji koži – so lažne zgodbe, ki se pretvarjajo, da so prave novice.

Lažne novice so informacije, ki so v celoti ali delno ustvarjene z namenom zavajanja, vendar so predstavljene kot verodostojne novice.

Cilj širjenja lažnih novic je pogosto spreminjanje javnega mnenja ter manipuliranje z mislimi in dejanji posameznikov. Za spopad s tovrstno sleparijo je treba imeti dobro izurjeno kritično mišljenje, učinkovito preverjati dejstva in imeti sposobnost razlikovanja med zanesljivimi medijskimi viri in tovrstnimi novicami.

Lažne novice, ki jih spodbujajo funkcije hitrega deljenja na družabnih medijih, lahko v hipu dosežejo veliko občinstvo in spodkopavajo zaupanje v zaupanja vredne medijske hiše.

Beseda phishing ali lažno predstavljanje izhaja iz načina, kako zločinec poskuša žrtev zvabiti z različnimi vabami.

Vaba je lahko na primer resnično zlonamerna povezava ali priponka v elektronski pošti.

Žrtev želi z zvijačo prisiliti, da razkrije pomembne osebne podatke, kot so gesla, identifikacijske številke ali bančne podatke, ali, pa da prenese zlonamerno programsko opremo. Tako lahko zločinec pridobi dostop do računov žrtve in z njimi izvaja zlonamerne dejavnosti.

Lažno predstavljanje je oblika socialnega inženiringa.

Cilj lažnega spletnega mesta je posnemanje pravega spletnega mesta.

Gre za spletno mesto, ki je videti kot spletno mesto banke, spletne trgovine ali česa drugega, kar poznate.

Ta spletna mesta so običajno namenjena kraji podatkov, ki jih vnesete vanje. To so lahko na primer podatki za prijavo ali bančni podatki.

Pri ljubezenskih prevarah zločinci svoje žrtve prepričajo, da se vanje zaljubijo.

Ljubezenska prevara vključuje izkoriščanje čustev žrtve in vzpostavljanje namišljenega romantičnega odnosa z njo.

Tehnika napada je običajno postopna: zločinec najprej stopi v stik z žrtvijo, nato vzpostavi odnos zaupanja in nazadnje zahteva denar.

Zločinec z izmišljenimi zgodbami manipulira z žrtvijo in izkorišča njun odnos.

Naložbena goljufija je prepričevanje ljudi, naj vlagajo v sredstvo, ki je koristno za zločinca.

Cilj zločinca je pridobiti vaš denar. To lahko storijo na primer tako, da vaš denar vložijo v investicijsko shemo, ki so jo ustvarili, vendar ne obstaja.

Glavne značilnosti naložbenih prevar so obljubljanje lahkega zaslužka in ustvarjanje občutka, da boste izgubili, če ne boste takoj ukrepali.

Napad za zavrnitev storitve je zastoj prometa v omrežju.

Tako kot prometni zastoj blokira fizične ceste, pri napadu za zavrnitev storitve zločinec blokira digitalne komunikacijske poti. V tem primeru so storitve upočasnjene ali popolnoma blokirane, kar pomeni, da jih ni mogoče normalno uporabljati.

Napad za zavrnitev storitve tako kot prometni zastoj ne povzroči trajne škode – storitev bo spet delovala normalno, ko bo prometni zastoj odpravljen.

Napačna informacija je informacija, ki jo nekdo širi in, ne ve, da je napačna ali zavajajoča.

V številnih primerih se lažne informacije širijo tako, da jih ljudje posredujejo naprej, ne da bi se zavedali, da so lažne. V teh primerih, je bolj verjetno, da bodo drugi ljudje verjeli, da je napačna informacija resnična.

Vsakdo lahko po naključju širi napačne informacije, če ni pozoren na njihovo točnost. Eden od načinov, da se prepričate, da ne širite napačnih informacij, je preverjanje informacij iz različnih virov, ki se ne sklicujejo drug na drugega.

Oblak je kot digitalno skladišče.

To je storitev, ki zagotavlja shranjevanje, programsko opremo in druge storitve, povezane z IT, kot spletno storitev prek oddaljenih povezav. To na primer pomeni, da podatki in programska oprema niso shranjeni lokalno v vaši napravi.

V oblaku lahko do storitev, ki jih ponuja, dostopate od koder koli in iz katere koli naprave z omrežno povezavo.

Tehnično je oblak sestavljen iz številnih strežnikov. Podjetje ima lahko na primer lasten oblak ali pa zagotavlja oblak kot storitev, ki jo lahko uporabljajo drugi.

Omrežje je internetna avtocesta.

Ta avtocesta nastane, ko sta povezani dve ali več naprav. Omrežje omogoča, da naprave komunicirajo med seboj.

Omrežje je torej način prenosa informacij med napravami. Informacije potujejo po omrežju brezžično ali prek fizičnih kablov.

Omrežja so lahko majhna, kot je domače ali pisarniško omrežje, ali velika, kot je internet.

Osebni podatki so vse informacije, ki se nanašajo na določljivega posameznika.

Ti običajno vključujejo imena, naslove, telefonske številke, identifikacijske številke, biometrične podatke in spletne identifikatorje, kot so naslovi IP. Osebni podatki lahko vključujejo tudi občutljive informacije o zasebnem življenju posameznika.

Varovanje zasebnosti in varnosti osebnih podatkov je ključnega pomena za ohranjanje pravic posameznikov in spoštovanje zakonov o varstvu podatkov.

Piškotki so samolepilni lističi, ki jih puščajo spletna mesta.

Piškotek je majhna informacija, ki jo spletno mesto shrani v vaš brskalnik, ko ga obiščete. Z drugimi besedami, spletno mesto hrani podatke o tem, kaj ste v preteklosti počeli na spletnem mestu.

Če ste se na primer prijavili na spletno mesto, si bo piškotek to zapomnil in se vam ob naslednjem obisku ne bo treba ponovno prijaviti. Tako piškotki omogočajo boljšo spletno izkušnjo.

Vendar je pomembno razumeti, da piškotki zbirajo vaše osebne podatke in spremljajo vaše vedenje na spletnem mestu. Zato je dobro razmisliti, katere piškotke sprejemate.

Politika varovanja zasebnosti je pogodba ali izjava, na podlagi katere se obdelujejo vaši podatki.

Z drugimi besedami je politika varovanja zasebnosti pravni dokument, ki opisuje, kako organizacija zbira, uporablja, hrani in varuje osebne podatke.

Uporabnike obvešča o njihovih pravicah v zvezi z informacijami in o tem, kako jih lahko uveljavljajo. Politike varovanja zasebnosti običajno podrobno opisujejo, katere informacije se zbirajo, kako se obdelujejo, s kom se delijo in v kakšne namene.

Politike varovanja zasebnosti so bistvene za preglednost, krepitev zaupanja uporabnikov in zagotavljanje skladnosti z zakoni o varstvu podatkov.

Posodobitev je izboljšana različica izdelka, na primer programske opreme, strojne opreme ali operacijskega sistema.

Posodobitve so pogosto namenjene odpravljanju težav, dodajanju novih funkcij ali izboljšanju varnosti programske opreme.

Posodobitve so narejene, ker programska oprema ni nikoli popolna. Na primer, lahko vsebuje programske napake ali pa se zaradi razvoja groženj pojavijo razmere, v katerih je mogoče izkoristiti funkcije programske opreme.

To pomeni, da so posodobitve koristne, saj pogosto odpravljajo pomanjkljivosti v programski opremi, ki jih lahko izkoristijo zločinci.

Potrditvena pristranskost je kot zatemnjena očala, ki obarvajo vse, kar vidite.

To je kognitivna past, pri kateri so ljudje nagnjeni k temu, da iščejo, razlagajo in si zapomnijo informacije na način, ki potrjuje njihova obstoječa prepričanja ali teorije.

Ljudje izbirajo dejstva, ki podpirajo njihova vnaprej oblikovana mnenja, razlagajo dogodke na način, ki podpira njihova stališča, in prikličejo spomine, ki so v skladu z njihovimi predsodki.

Zavedanje teh prirojenih predsodkov je pomemben korak k boljšemu kritičnemu mišljenju in sprejemanju celovitih, informiranih odločitev.

Požarni zid je vratar vaše naprave.

To je program ali naprava, ki na podlagi vnaprej določenega nabora pravil dovoli ali blokira ves promet med vašo napravo in internetom.

Požarni zid prav tako blokira zlonamerni promet, ki vstopa v napravo ali jo zapušča. Tako lahko na primer prepreči zlonamerni promet, kot so virusi ali druge grožnje, da bi vstopili v napravo ali pošiljali podatke naprave v internet.

Tako požarni zid pomaga ohranjati varnost naprave in datotek.

Program za beleženje pritiskov na tipke je zlonamerni program, ki beleži vaše pritiske tipk.

Cilj te vrste programa je zbiranje občutljivih podatkov o žrtvi, kot so bančni podatki ali gesla.

Z drugimi besedami, program vohuni za vašimi dejavnostmi v napravi in zbrane informacije posreduje zločincu.

Propaganda je močna oblika strateškega prepričevanja, kot močan tok, ki vas potiska v določeno smer.

Gre za premišljeno, dobro organizirano metodo, katere cilj je vplivati na dejanja, dojemanje in miselnost predvidenega občinstva, običajno v podporo političnim ali ideološkim ciljem.

O propagandi razmišljajte kot o ukazovalnem, enostranskem pogovoru, namenjenem oblikovanju javnega mnenja. Njena moč je v tem, da namerno deluje na čustva in izkorišča kognitivne predsodke, pri čemer pogosto uporablja metafore in zavajajoče pripovedi, da bi prepričala.

V bistvu je propaganda manipulativna igra vplivanja, mojstrsko spletena zgodba, ki pogosto izkrivlja resnico, da bi dosegla svoje cilje.

Socialni inženiring pomeni, da poskuša zločinec z manipulacijo žrtev pripraviti do tega, da bi ravnala na način, ki je ugoden za zločinca.

Pri tem zločinec izkorišča človeške lastnosti, kot sta radovednost ali želja pomagati drugim.

Z ljudmi lahko zločinci na primer manipulirajo prek elektronske pošte, tako da jih prepričajo o nujnosti zadeve, uporabijo lažne zgodbe ali se predstavljajo kot oddelek za podporo IT ali pa vas poskušajo prepričati, da namestite programsko opremo, s katero bodo lahko upravljali vaš računalnik.

Z drugimi besedami, zločinci vedo, katere niti morajo povleči, da žrtev podleže njihovi manipulaciji.

Splošna uredba o varstvu podatkov, znana kot GDPR, je strog sklop pravil, ki jih je določila Evropska unija. Njen glavni namen je urejanje ravnanja z osebnimi podatki, pri čemer ima vedno prednost zaščita.

Uredba GDPR, ki je bila sprejeta leta 2016, je korenito spremenila način, kako morajo organizacije, ki so v stiku z državljani EU, upravljati osebne podatke. Velja za vsa podjetja, ki obdelujejo podatke državljanov EU, ne glede na geografsko lokacijo podjetja.

Ključni cilj GDPR je posameznikom vrniti nadzor nad njihovimi osebnimi podatki. Posameznikom omogoča dostop do njihovih podatkov, popravljanje netočnosti in celo popoln izbris podatkov. Zaradi neupoštevanja strogih smernic GDPR lahko podjetja doletijo visoke kazni.

Strojno učenje je način, kako se računalnik uči in razvija.

Strojno učenje je področje umetne inteligence. To je metoda, s katero se računalniki naučijo delati stvari, ne da bi bili za to posebej programirani. Pri strojnem učenju se računalnik na podlagi danih podatkov nauči, kako opraviti določeno nalogo.

Učni podatki so lahko na primer slike z mačkami in brez njih. Računalnik pregleda na tisoče in tisoče teh slik in se nauči prepoznati določene značilnosti slik, ki so značilne za mačke.

Temni splet je kot spletna »skrita soba«, ki je običajnim brskalnikom in iskalnikom nevidna.

Ta skriti del interneta lahko odklenejo le določeni brskalniki, kot je Tor (najpogosteje uporabljen brskalnik).

Čeprav temni splet slovi po nezakonitih dejavnostih, ni le središče nezakonitih dejanj. Gostuje tudi pravne dejavnosti in služi kot varen kanal za zasebne komunikacije, pripomoček za večjo zasebnost na spletu in orodje za izogibanje nacionalni cenzuri. Čeprav je njegova uporaba pogosto pod drobnogledom, je dostop do temnega spleta v številnih državah povsem zakonit.

Temni splet je podskupina interneta, znana kot globoki splet, kar še povečuje njegovo »skrito« naravo.

Teorija zarote je podobna zapleteni iluziji, za katero se v ozadju vlečejo nitke.

V osnovi gre za predpostavko ali interpretacijo, ki trdi, da so dogodki ali situacije rezultat skrivnih manipulacij prikritih entitet ali sil.

Te teorije pogosto izhajajo iz skepticizma, zavračanja avtoritativnih pripovedi in prepričanja, da so ključne resnice namenoma prikrite javnosti.

Teorije zarote so lahko zelo različne, od neškodljivih govoric do potencialno škodljivih zamisli, ki bi lahko resnično pretresle družbo ali politiko, saj imajo lahko zelo različen vpliv in resnost.

Glavni cilj brskalnika Tor je izboljšati vašo zasebnost na spletu in prikriti vašo identiteto med brskanjem po spletu.

To nalogo opravlja tako, da vaš spletni promet domiselno usmerja prek labirinta globalnih strežnikov in dodaja plasti šifriranja. Zaradi tega procesa prenašanja podatkov po vsem svetu je sledenje digitalnemu odtisu precej zahtevno, saj je njegova pot zelo razpršena.

Ime »Čebulni usmerjevalnik« je poklon temu večplastnemu usmerjevalnemu pristopu, ki je podoben lupljenju plasti čebule.

Troli so povzročitelji težav v digitalnem svetu.

Trol je nekdo, ki namerno povzroča težave in širi nesoglasja v razpravah. To pogosto počnejo z objavljanjem žaljive ali sporne vsebine, podcenjevalnimi komentarji ali sprožanjem sporov.

To pogosto poskušajo storiti neopaženo, tako da prikrivajo svoje namene in zavajajo ljudi.

Umetna inteligenca pomeni inteligentno delovanje računalnika.

Gre za sposobnost računalnikov, da uporabljajo spretnosti, ki so običajno povezane s človeško inteligenco. Te spretnosti vključujejo sposobnost učenja in razmišljanja.

Stroj z umetno inteligenco dobi informacije ali jih prejme iz svojega okolja, nato pa jih obdela in deluje na njihovi podlagi. Zato umetna inteligenca omogoča sistemom, da samostojno izvajajo naloge, rešujejo težave in spremljajo svoje okolje.

Umetna inteligenca se lahko uporablja v klepetalnih robotih, brskalnikih in avtonomnih vozilih.

Uokvirjanje je manipulacija z opredelitvijo in dojemanjem stvari.

Uokvirjanje informacij se nanaša na način predstavitve informacij in na to, kako ta predstavitev vpliva na dojemanje in odločitve ljudi.

Učinek uokvirjanja se pojavi, ker lahko različne predstavitve istih informacij privedejo do različnih interpretacij: je kozarec napol poln ali napol prazen?

Razumevanje uokvirjanja vam pomaga pri kritičnem vrednotenju informacij in sprejemanju bolj premišljenih odločitev.

Upravitelj gesel je kot digitalni sef.

Če sef varuje dragocenosti, upravitelj gesel varuje gesla.

Z upraviteljem gesel si vam ni treba več zapomniti gesel, saj to namesto vas stori programska oprema. Zapomniti si morate le geslo za sam program

V programu lahko shranite gesla za več različnih uporabniških računov in jih pozneje, ko se prijavite v storitve, pridobite od tam.

Varnostna kopija je kopija podatkov.

Varnostna kopija pomeni, da imate iste podatke na več mestih. Podatki so na primer shranjeni v računalniku in v oblaku kot varnostna kopija.

Varnostna kopija je način, kako se pripraviti na situacijo, ko izgubite prvotne podatke. Če prvotne podatke izgubite, spremenite, izbrišete ali pa so ti ukradeni, jih lahko obnovite s pomočjo varnostne kopije.

Z drugimi besedami, varnostno kopiranje je priprava na trenutek, ko ne boste imeli več dostopa do prvotnih podatkov.

Varstvo podatkov je zaščita osebnih in občutljivih podatkov.

Namen varstva podatkov je zagotoviti, da nepooblaščene osebe ne morejo dostopati do podatkov, jih spreminjati ali uničiti. Vključuje tudi skladnost z zakoni in predpisi, ki urejajo ravnanje z osebnimi podatki.

Varstvo podatkov vključuje izvajanje varnostnih protokolov, kot so šifriranje, nadzor dostopa in redne varnostne kopije.

Velepodatki pomenijo velike in kompleksne količine podatkov, ki jih je težko obdelati.

Velepodatki se zbirajo iz različnih virov, vključno z internetom, pametnimi napravami in znanstvenimi meritvami. Velepodatki so lahko na primer dejavnosti uporabnikov na družabnih medijih, nakupno vedenje strank v e-trgovini ali znanstvene meritve.

Velepodatki se zbirajo, shranjujejo in analizirajo, ker jih je mogoče uporabiti za napovedovanje trendov, izboljšanje odločanja in razvoj poslovanja.

Računalništvo v oblaku se uporablja za shranjevanje in obdelavo velepodatkov.

Večstopenjska avtentikacija pomeni, da je vaša identiteta preverjena z vsaj dvema metodama.

Svojo identiteto lahko najprej preverite z uporabniškim imenom in geslom, nato pa še z drugo metodo, na primer s kodo SMS ali prstnim odtisom.

To na primer uporabljate že pri plačevanju z bančno kartico: poleg fizične bančne kartice potrebujete še kodo PIN.

Večstopenjska avtentikacija otežuje življenje zločincem, saj morajo opraviti več oblik preverjanja.

Vmešavanje v volitve je oblika manipulacije z demokracijo.

Volitve so temelj demokracije, na katerih volivci odločajo o tem, kdo jih bo zastopal. Cilj vmešavanja v volitve je vplivati na odločitve volivcev ali izkrivljati volilni proces.

Z drugimi besedami, njen cilj je vplivati na izid volitev.

Primeri vmešavanja v volitve so širjenje lažnih ali zavajajočih informacij, manipuliranje z javnomnenjskimi raziskavami ali odvzem volilne pravice volivcem.

Wi-Fi je brezžični način dostopa do interneta.

Wi-Fi uporablja radijske valove za brezžično prenašanje informacij iz naprav v internet in iz njega.

Z drugimi besedami, Wi-Fi je tehnologija, ki omogoča prenos informacij brez omrežnih kablov.

Zasebnost v kibernetski varnosti pomeni zaščito osebnih podatkov pred nepooblaščenim dostopom, uporabo ali razkritjem.

Gre za varovanje zasebnosti posameznikov in nadzor nad tem, kdo ima dostop do njihovih podatkov.

Ukrepi za varovanje zasebnost vključujejo šifriranje, nadzor dostopa in varne komunikacijske kanale za preprečevanje kršitev varovanja podatkov in nepooblaščenega nadzora.

Zlonamerna programska oprema je zlonamerni program, ki izvede dejanje, ki ga določi njen ustvarjalec.

Zlonamerna programska oprema je zlonamerni program, ki izvede dejanje, ki ga določi njen ustvarjalec.

Namenjen je na primer poškodovanju, prekinitvi delovanja ali kraji podatkov iz naprave brez soglasja uporabnika.

Vrste zlonamerne programske opreme so virusi, izsiljevalsko programje in vohunska programska oprema. Vsaka vrsta zlonamerne programske opreme je zasnovana za izvajanje različnih zlonamernih dejavnosti, njihov skupni cilj pa je poškodovanje ciljne naprave ali kraja občutljivih podatkov.

Zlonamerne informacije so škodljive informacije.

Z drugimi besedami, gre za resnične informacije, ki so bile vzete iz konteksta in zlonamerno uporabljene.

Takšne informacije so lahko na primer osebni podatki, ki so odtekli prek spleta. S širjenjem takšnih informacij se lastniku osebnih podatkov povzroči škoda.

Čredni učinek je psihološki pojav, pri katerem ljudje prevzamejo določeno vedenje, slog ali odnos, ker to počnejo drugi.

Ta učinek izhaja iz predpostavke, da več ljudi kot sprejema trend, bolj veljaven ali zaželen ta mora biti.

Včasih se lahko uporabljajo boti za povečanje števila odzivov, komentarjev ali delitev objav na družabnih medijih. To ustvarja družbeno sprejemljivost sporočila ali mnenja. Na ta način se lahko čredni učinek uporablja za krepitev neracionalnega ali škodljivega vedenja.

Šifriranje je postopek prevajanja berljivih informacij v šifriran jezik.

Z drugimi besedami, uporablja se lahko za pretvorbo informacij, kot so besedilo ali slike, v informacije, ki so za zunanje uporabnike neberljive. Prejemnik informacij lahko razume neberljive informacije, ker ima ključ za dešifriranje, s katerim lahko informacije naredi razumljive.

Zaradi šifriranja informacij ni mogoče prebrati, tudi če ima do njih dostop zunanji uporabnik. To zagotavlja varnost, na primer, ko v storitve vnašate svoje osebne podatke ali ko storitve hranijo vaše podatke v svojih sistemih.